-
1 repeat
[rə'pi:t] 1. verb1) (to say or do again: Would you repeat those instructions, please?) ponoviti2) (to say (something one has heard) to someone else, sometimes when one ought not to: Please do not repeat what I've just told you.) povedati naprej3) (to say (something) one has learned by heart: to repeat a poem.) recitirati2. noun(something which is repeated: I'm tired of seeing all these repeats on television; ( also adjective) a repeat performance.) ponovitev- repeated- repeatedly
- repetition
- repetitive
- repetitively
- repetitiveness
- repeat oneself* * *I [ripí:t]transitive verb & intransitive verbponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se; American (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glasrepeating rifle, fire-arm — puška repetirka, repetirno strelno orožjeto repeat an order — ponoviti naročilo, ponovno naročitito repeat s.th. heard — nekaj naprej povedatiII [ripí:t]nounponovitev, ponavljanje; music (znak za) ponavljanje; dekorativen motiv, ki se ponavlja; commerce novo, poznejše, naknadno naročilo
См. также в других словарях:
réden — dna o prid., rédnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enolíčen — čna o prid. (ȋ) ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so … Slovar slovenskega knjižnega jezika
monotón — a o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli ♦ mat. monotona funkcija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osnóven — vna o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
